Čeprav se zdi, da pravica žensk do splava – zaradi vsesplošne sprejetosti in zapisanosti v ustavo – v Sloveniji ni ogrožena, pa je zadnji spopad med nasprotniki in zagovorniki te pravice in poseg predsednice države vanj  javnost precej razburil.  Boris Vezjak v uredniškem uvodniku poskusi situacijo zmeriti z etičnim vatlom in za razsodnika uporabi univerzalno načelo zlatega pravila, splošno znano v zgodovini filozofije in religije. To zapoveduje na silno preprost način in hkrati učinkovito: drugemu ne smemo storiti ničesar, za kar ne želimo, da bi drugi storil nam.

Katarina Juvančič se je pogovarjala z Ireno Tomažin Zagoričnik, performerko, pevko, plesalko, koreografinjo, filozofinjo, poimenovano tudi Glas, o odnosu do lastnega glasu, ustvarjanja in sodelavcev.

V filmskem svetu po prelomu stoletja ni nacionalne kinematografije, ki bi bila deležna več občudovanja kot južnokorejska. V tematskem sklopu, ki ga je pripravil filmski urednik Matic Majcen, razkrivamo  manj znane vidike uspeha južnokorejske kinematografije. V prvem članku se je Matic Majcen poglobil v obdobje pred zadnjim, najuspešnejšim obdobjem v zgodovini južnokorejskega filma. Čeprav v glavnem govorimo samo o uspehih zadnjih dveh desetletij, je dejstvo, da ima ta država dolgo in razgibano zgodovino filma, in, kot se izkaže, je enkrat v preteklosti že bila deležna občudovanja filmskega sveta. Jasmina Šepetavc nato o tej kinematografiji razpravlja z vidika režiserk. Te so po eni strani pomembno prispevale z razvoju filma v tej državi, a so še vedno pogosto odrinjene na rob. Sanja Struna se v svojem prispevku dotakne tematike korejskih družbenih čustev, ki so izredno pomembna za razumevanje tamkajšnje kulture. Članek analizira štiri temeljna korejska družbena čustva (jeong, han, heung in musim), nekoliko bolj poglobljeno pa han, ki je bilo v zgodovini poimenovano najkasneje, a je danes morda celo najpomembnejše. Žiga Brdnik piše o ozadju vzpona Park Chan-wooka, enega ključnih avtorjev tako v času prodora južnokorejskega filma po prelomu stoletja kot tudi danes, ko še vedno močno zaznamuje mednarodno festivalsko sceno s svojimi vplivnimi filmi. Na koncu se Eva Godina osredotoči še na fenomen filma Parazit, predvsem kako je ta oskarjevski zmagovalec uspešno združil zahodne in korejske vplive in na ta način tudi osvojil mednarodno občinstvo.

V Kulturni diagnozi objavljamo oceni dveh novih slovenskih knjig. Robert Kuret piše o romanu Anje Mugerli Pričakovanja, Veronika Šoster pa o pesniški zbirki Toneta Škrjanca Indigo. Igor Bašin ocenjuje zadnji album angleškega rockerja Jima Jonesa Jim Jones All Stars.

V rubriki Polemika Jerneja Ferlež na kratko odgovarja Orlandu Uršiču glede njegovega romana Krušni oče, uredništvo pa polemiko s tem zaključuje.