V Uvodniku urednik za glasbo Igor Bašin piše o nekdanjih tesnih povezavah med ukrajinsko in rusko glasbeno sceno in o Kijevu kot središču glasbenega dogajanja. Od izbruha vojne so se dotlej v ruščini pojoči ukrajinski izvajalci odrekli petju v tem jeziku, prekinili stike z Rusijo in umaknili svojo glasbo z ruskih pretočnih platform. »Ukrajinska glasba je izginila z ruske televizije in radia, njeni izvajalci pa so se znašli na spiskih prepovedanih skladb skupaj z ruskimi kolegi in kolegicami, ki so se prav tako jasno in glasno opredelili proti vojni.« Številni ruski glasbeniki danes delujejo v diaspori.  Na drugi strani je od lanskega junija v Ukrajini prepovedano predvajanje ruske glasbe v medijih in javnosti. Bašin povzema vtise slovenskega kulturologa Mitje Velikonje po nedavni poti po Ukrajini, ki občuduje pokončnosti in požrtvovalnosti Ukrajincev, a hkrati opozarja na prenapet nacionalistični naboj folklorizacije in militarizacije ukrajinske družbe, ki spominja na stopnjevanje hrvaškega nacionalizma v devetdesetih.

Urednik za kritično misel Boris Vezjak se je pogovarjal s kolegom filozofom Gorazdom Andrejčem, ki se ukvarja predvsem s filozofijo religije, odnosom religije in znanosti ter filozofijo jezika, predava pa na Univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Med drugim sta načela vprašanja verskega dialoga in nesoglasij med krščanstvom in islamom, probleme filozofije religije in odnosa do znanosti, pohoda novega ateizma in zmanjšanja verujočih ter na drugi strani porasta krščanske desnice in avtoritarne desne politike.

Jasmina Založnik je uredila temo o improvizaciji. Spodbudo zanjo je dobila v  živosti improvizacijskih umetniških praks na Slovenskem, mnoštvu inovativnih umetniških pristopov in formatov in  poudarjenem pomenu vloge improvizacijskih orodij in metod v vzgojno-izobraževalnih procesih. »Polje sodobne umetnosti, a tudi znanosti, je prepojeno z improvizacijo. Četudi so končni produkti fiksirani in strukturno zaprti, so improvizacijski principi temelj njihovih gradnikov. Ne glede na to, ali gre za individualno ali kolektivno delo. Izkaže se, da domala ni umetniško-kulturnega miljeja, v katerem improvizacija ne bi našla svojega mesta. Četudi morda improvizacijske forme in postopki niso prevladujoči, so v njih bistveno prisotni. /…/ Improvizacijo v tem duhu razumem kot upor kapitalističnim prijemom nadzora, tehnokratizmu, umetni inteligenci (četudi poskušajo razvijalci umetno inteligenco počlovečiti tudi z načrtnim programiranjem napak), normativnosti, rigidnosti, predvidljivosti, sistemski pokorščini.« Tematski sklop sestavljajo zapisi praktikov in strokovnjakov z dolgoletnimi izkušnjami. S svojimi premisleki odstirajo polje improvizacije v  umetnosti, v vzgojno-izobraževalnih procesih kot tudi v življenju samem. Članke so napisali: Maja Dekleva Lapajne, Norbert Sven Fö, Rajko Muršič, Robi Kroflič, Mojca Dimec, Jošt Jesenovec, Klemen Markovčič, Miha Zadnikar in Špela Trošt.

V Kulturni diagnozi Simona Jerala ocenjuje madžarsko filmsko uspešnico sezone Pojasnilo za vse, Katarina Juvančič nov album irske folk zasedbe Lankum, Igor Bašin pa album z zapuščino samoniklega kitarista, pevca in tekstopisca Jeffreyja Leeja Pierca. Silvija Žnidar je kritična do z Goncourtovo nagrado ovenčanega romana Anomalija francoskega avtorja Hervéja Le Tellierja v slovenskem prevodu, Robert Kuret pa do romana Zakaj ima moj hudič krila slovenske pisateljice Tereze Vuk.