Bralno društvo Slovenije vsako leto ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja organizira posvet na izbrano temo, ki jo člani in sodelavci društva prepoznavamo kot pomembno za področje bralne kulture. Posveti so namenjeni predvsem zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih in kulturnih ustanovah, marsikaj pa je zanimivega tudi za širšo javnost. Izbrano temo poskuša posvet osvetliti z različnih zornih kotov, tako teoretskih kot praktičnih. V letu 2023 smo na posvetu obravnavali stvarno literaturo, ker tej v Sloveniji posvečamo bistveno manj pozornosti kot branju leposlovja.

Posvet je združil raznolike poglede na stvarno literaturo, od bolj teoretičnih, ki so pretresali sam pojem, do pogledov založnikov, ustvarjalcev in promotorjev branja stvarne literature. Ob manku temeljitega premisleka o stvarni literaturi in ozkem medijskem prostoru, ki ji je odmerjen, smo se z uredništvom revije Dialogi dogovorili, da stvarni literaturi namenimo tematsko številko revije.

Od posvetovanja Bralnega društva Slovenije septembra 2023 z naslovom Branje za znanje do objave prispevkov s tega posveta se je zvrstilo nekaj pomembnih dogodkov za bralno pismenost na Slovenskem.

Izjemna ekipa ustvarjalcev je res odlično izpeljala častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer je bil ob sodelovanju našega strokovnjaka predstav­ljen tudi Ljubljanski bralni manifest: zakaj je pomembno branje na višji ravni. ¹ V njem so avtorji izpostavili nujnost poglobljenega branja za razvoj naše družbe, znanosti, demokracije. Le površno in hitro preletavanje vsebin ne zagotavlja osebnega razvoja in ne omogoča vseživljenjskega učenja in družbene vključenosti. Samo s poglobljenim branjem razvijamo analitično in kritično mišljenje, z njim »vadimo metakognicijo in kognitivno potrpežljivost, širimo zmožnost pojmovnega umevanja, krepimo empatijo in se učimo na probleme gledati z različnih zornih kotov.« ²

V slovenskem kulturnem in izobraževalnem prostoru veliko več časa in prostora namenjamo branju leposlovja kot branju strokovnih besedil. Podobna je slika tudi pri knjižnih nagradah (več o tem v članku T. Bilban). Tema posveta Branje za znanje pa je bilo rav­no branje stvarnih oziroma izobraževalnih gradiv. Če je pri leposlovju poudarek na jeziku, zgradbi, čustvenem odzivu bralca, kar vodi v kulturno doživetje, jezikovno bogatenje in razvijanje empatije, je bistvo stvarne literature izobraževanje, širjenje obzorij, kritično razmišljanje, obenem pa tudi bogatenje jezika. Dobro strokovno besedilo še bolj pritegne pozornost bralca, če je tudi jezikovno bogato in nazorno.

Poglobljeno branje stvarne literature je nujno, če želimo bralci svoje obstoječe znanje povezati z novimi dognanji, ta dognanja kritično ovrednotiti, morda zaznati neverjetnosti in jih preveriti. To je običajna pot sprejemanja novosti. Brez teh sposobnosti in spretnosti obstaja velika nevarnost, da nasedemo zavajanjem, tako nenamernim kot namernim, tudi teorijam zarote, ki se med drugim vse hitreje širijo ravno zaradi nekritičnosti bralstva, hitro dostopnih in nekritičnih spletnih medijev, ki zagotavljajo anonimnost.

Podobno se dogaja tudi ob bliskovitem razcvetu umetne inteligence. Tehnološki napredek je prinesel veliko dobrega, a seveda tudi kar nekaj pasti. Ločiti to, kar je danes napisal človek, od tistega, kar je z ustreznimi navodili naročil človek umetni inteligenci, naj napiše, ni preprosto. In razvoj umetne inteligence hitro napreduje. A zavedati se moramo, da UI ne razume, kar piše, samo išče po neskončnih (včasih nezakonito pridobljenih) zalogah svojih podatkov to, kar je besedno blizu ali celo sopostavljeno. Kar pa seveda ni dovolj. Razvoja in širjenja uporabe umetne inteligence ne moremo ustaviti. Morda ju lahko do neke mere reguliramo. A najbolje bo, da se bralec angažira, razvija v največji možni meri samostojnost v analitičnem in kritičnem branju ter tako ostane avtonomen. Takšnemu kritičnemu bralcu lahko umetna inteligenca predstavlja priročno orodje, katerega napake in pomanjkljivosti zna prepoznati.

Na posvetu smo se dotaknili nekaterih težav, (po)iskali nekaj rešitev, a, kot kažejo tudi rezultati raziskave PISA 2022, nam dela na tem področju ne bo zmanjkalo. Svoj trajnejši kamen v mozaik kontinuirane vzgoje kritičnih bralcev stvarne literature, posledično pa tudi kritičnih državljanov, pa predstavljajo prispevki zbrani v tej številki Dialogov.

¹ Ljubljanski manifest o poglobljenem branju. https://pismen.si/ljubljanski-manifest-o-poglobljenem-branju/

² Prav tam