Odkar se je po tranziciji tudi v Slovenijo razširila neoliberalna iluzija, da lahko mladi s kreativnostjo presežejo družbeno odtujenost in preživijo na trgu, se je izjemno povečalo število posameznikov s statusom samozaposlenega v kulturi in število NVO-jev. Toda dejansko uspe v kulturi preživeti le peščici, večina je prekarcev. Če jim ne uspe na velikih evropskih trgih, kako jim bo uspelo na majhnem slovenskem, kjer so tudi člani najbolj popularnih skupin pop in domače glasbe samo popoldanci, si retorično vprašanje v uvodniku postavi odgovorna urednica Emica Antončič. A ker ima Slovenija številne vzvode za javno sofinanciranje kulture, večina samozaposlenih in NVO-jev obvisi v vmesnem prostoru, ki ni več ljubiteljski, a hkrati ne omogoča dostojnega profesionalnega preživetja. Omogoča pa zlorabe in ena od posledic je hiperprodukcija v kulturi. Antončič v uvodniku z naslovom Prostovoljstvo v kulturi ali uzakonjeno izkoriščanje? razkrije tudi nekaj spornih praks.

Naslov tokratnega tematskega sklopa je Branje za znanje, uredili pa sta ga gostujoči urednici Savina Zwitter, predsednica Bralnega društva Slovenije, in Tina Bilban, predsednica Slovenske sekcije IBBY. Uvaja ga pogovor slednje z ilustratorko Mašo P. Žmitek, sicer so pa v sklopu objavljeni članki predavateljev z lanskega strokovnega posveta Bralnega društva o branju stvarne literature. Ta je obravnaval stvarno literaturo, ki ji v Sloveniji posvečamo bistveno manj pozornosti kot branju leposlovja. Podobna je slika tudi pri knjižnih nagradah (o čemer piše v svojem članku Tina Bilban) in celotnem kulturnem in izobraževalnem sistemu (več v članku Emice Antončič).

Tina Bilban v svojem članku poudari, da za kakovostno stvarno literaturo velja, da mora prinašati ustrezno izbrane informacije, razumljive in točne razlage ter ob tem zagotavljati bralski užitek, kar zahteva od ustvarjalcev poznavanje področja, spretnost v podajanju informacij/zgodb/razlag ter dobro poznavanje publike in njenega predznanja, pogosto pa tudi sodelovanje različnih akterjev. Zahtevnost priprave kakovostne stvarne literature in manko medijske podpore zahtevnim izvirnim projektom lahko razumemo tudi kot možna vzroka za manko izvirne stvarne literature za mlade bralce, t. i. poučne literature.

Filozof Sašo Dolenc v svojem članku obravnava vlogo in vpliv zgodb v človeški skupnosti ter nevroznanstvene mehanizme, na katerih temeljijo njihovi učinki na možgane in čustva. Prikaže tudi, kako lahko zgodbe vplivajo na naša prepričanja, vrednote in vedenje ter kako lahko spodbujajo družbeno povezanost, empatijo in kulturno pripadnost.

Emica Antončič razloži, zakaj ima literatura v ožjem pomenu danes v Sloveniji privilegirano mesto nad ostalimi knjižnimi zvrstmi in tudi nad ostalimi umetnostmi. Dodelil ji jo je slovenski kulturni nacionalizem v 19. stoletju. Ker  ta ni uspel vzpostaviti lastne nacionalne države in njenih institucij, sta literatura in njeno gradivo, torej jezik, postala temeljna nacionalna manifestacija. Slovenski pesniki, pisatelji in dramatiki so torej opravljali narodotvorno in narodnoobrambno funkcijo vse do začetka devetdesetih let oz. ustanovitve samostojne slovenske države. Danes te funkcije literatura nima več, a še zmeraj uživa obresti od preteklih zaslug. V nadaljevanju Antončič predstavi ustvarjanje poljudnoznanstvenih oz. poučnih knjig za mladino v Založbi Aristej.

Članek strokovnjakinje za statistiko Ane Slavec izpostavlja nekatere izmed pogostih napak pri branju statističnih informacij in poudari pomen razvijanja statistične pismenosti kot sposobnosti razumevanja, interpretacije in kritičnega vrednotenja informacij.

V času, ko se naša realnost vse bolj premika v virtualni svet lažnih novic, je odlična znanstvena komunikacija vedno bolj pomembna, zapiše v svojem članku biologinja Marina Dermastia. Kako pa tematike predstaviti skupinam z različnim (pred)znanjem, je poseben izziv. V resnici ni znanstvenih tem, vključno z najnovejšimi odkritji, podrobno predstavljenih v najodličnejših znanstvenih revijah, ki jih ne bi mogli razumljivo predstaviti katerikoli starostni ali izobraženostni strukturi, če je le pristop pravilen. Zato je največji izziv pokazati, da nobena znanstvena tema ni pretežka, da bi jo razumel odrasel zunaj določenega znanstvenega področja ali celo otrok. V prispevku so prikazani konkretni primeri komuniciranja znanosti na različnih ravneh.

V nadaljevanju ilustratorka Marija Nabernik predstavi znanstveno ilustracijo, dokumentalist-raziskovalec Rok Omahen pa postopek priprave članka na spletni strani MMC javne RTV Slovenija. Ilustratorka Klara Jan v svojem članku analizira problematiko oblikovanja interaktivnih učnih gradiv in predstavi postopek oblikovanja in ilustriranja elektronske knjige

Tema se nadaljuje v kritiški rubriki Kulturna diagnoza, kjer je prvi sklop posvečen izdajam stvarne literature: Ana Svetel, Tina Bilban, Gaja Kos in Ivana Zajc ocenjuje izvirne poučne knjige Od imena do spomina: Šege, navade in obredi življenjskega kroga na Slovenskem avtorja Ambroža Kvartiča, Mala kraljica velikih sten: Mira Marko Debelak-Deržaj avtorjev Natalije Štular in Damijana Stepančiča, V kraljestvu živali avtorjev Marine Dermastie, Kim Turk Mehes, Timoteja Turka Dermastia in Toma Turka ter S Kukujem spoznavamo poklice avtoric Nataše Bucik in Ane Zavadlav. Katja Štesl piše o slovenskem prevodu stripa Brez las čeških avtoric Tereze Drahoňovske in Štěpánke Jislove.

V nadaljevanju Veronika Šoster ocenjuje pesniško zbirko Denisa Škofiča Tuskulum, Robert Kuret roman Vlada Žabota Gral, Martina Potisk zbrane zapise Hinka Smrekarja Poznal sem tokove sveta, Petra Samec Stefančič pa knjigo kratkih zgodb Mike Hočevar Januarska žetev.

Igor Bašin ocenjuje album britanske rockovske skupine Idles Tangk, Katarina Juvančič pa ponovno vstajenje Joni Mitchell na albumu Joni Mitchel  at Newport. Sledijo še ocene štirih filmov: Marko Stojiljković, Žiga Brdnik, Simona Jerala  in Matic Majcen pišejo o filmih Rdeči otok (L’île rouge), Interesno območje (The Zone of Interest), Housekeeping for Beginners (Domakinstvo za Početnici) in Podeželski detektiv: cikel pesmi (The Village Detective: a song cycle).