Boris Vezjak v uredniškem uvodniku v številko vzame pod lupo koncept t. i. čuječnosti.  Ta ob nekaterih pozitivnih plateh, povezanih z zmanjšanjem stresa in izboljšavo čustvenega zdravja, po Vezjakovem mnenju vzbuja številne dvome. »Instrumentalna dimenzija čuječnosti, predpostavljena usmeritev v individualizacijo naših življenj, ki je družbeno neetična, depolitizacija naših izkušenj in odkrito potrženje pa kažejo na to, da nas čuječnost ne more opolnomočiti kot družbena bitja, ne napotuje nas h kritični drži ali še manj k aktivnemu državljanstvu. Ne spodbuja nas k bolj ali manj radikalnemu ukrepanju, temveč nasprotno uči, da smo za vse krivi sami, ker vzrok za trpljenje ni v družbi. Zveni kot razlaga, ki bi si jo želel ne zgolj vsak globalni kapitalist, ampak tudi bleferski politik, ki mora pomiriti dvom državljanov, ko ne zna ponuditi gospodarskih in političnih ukrepov.« Če namreč verjamemo, da potrebujemo zgolj nekakšno notranjo moč in miselni odklop od vseh težav, je upor človeka s tem odložen.

Filmski urednik Matic Majcen je intervjuval britanskega režiserja Asifa Kapadio, ki se je med najpomembnejše ustvarjalce današnjega časa prebil s trilogijo biografskih dokumentarnih filmov Senna, Amy in Diego Maradona, na letošnjem beneškem filmskem festivalu pa presenetil s filmom 2073, ki je kombinacija dokumentarca in znanstvene fantastike. Kapadia se je z njim prvič  predstavil kot avtor z jasnim lastnim mnenjem o našem svetu.

Tematski sklop, naslovljen Prihodnost analogne fotografije, je pripravila urednica za vizualne umetnosti Nataša Kovšca, ki v uvodu med drugim zapiše: »Dandanes se soočamo s hiperprodukcijo vizualnega tako v virtualnem okolju kot tudi v realnem/fizičnem prostoru. A ne le to, amaterske fotografije, ki so posnete na kriznih območjih s pametnimi telefoni, kamor so v preteklosti imeli dostop samo najbolj drzni fotoreporterji, so lahko izrazno in sporočilno močnejše, predvsem pa pristnejše kot posnetki profesionalnih fotografov, čeprav gre za tehnično nepopolne fotografije, zamegljene in slabe kvalitete. Ob vsem tem se seveda poraja vrsta vprašanj: kako so se na eksplozijo vizualnega, ki ji ni videti konca, odzvali profesionalni fotografi na področju avtorske/umetniške fotografije? Ali je oživljanje analognega fotografskega postopka in obujanje starih fotografskih tehnik, ki so bile popularne v 19. stoletju, zgolj trenutni trend ali gre za svojevrsten upor proti hegemoniji podob? Kako sodobni ustvarjalci/fotografi spajajo stare fotografske tehnike z najnovejšimi tehnologijami? Kakšno vlogo ima digitalna fotografija v oblikovanju kolektivnega spomina?« Na tovrstna vprašanja poskušajo dati odgovor tematski prispevki, ki so posvečeni razmisleku o prihodnosti analogne fotografije in njenem pomenu v različnih fotografskih žanrih.

Sklop je sestavljen iz pogovora s fotografom Borisom Gaberščikom, ki ni nikoli opustil analognega postopka in ki zelo precizno razloži, kakšen razkorak zeva med analognim in digitalnim postopkom. Umetnostni zgodovinar Dejan Sluga v svojem članku poudarja, da smo priča globalnemu trendu oživljanja zanimanja za analogno fotografijo, ki jo sodobni avtorji povezujejo z najnovejšimi tehnologijami. Uveljavlja se t. i. hibridna fotografija, ki ima veliko privržencev zlasti med mladimi fotografskimi umetniki. Filozofinja Marina Gržinić v prispevku zagovarja stališče, da analogna in digitalna fotografija »sobivata in delujeta«.

V Kulturni diagnozi Maša Žekš piše o poletni razstavi serije fotografij iz leta 2003, delu fotografa Boruta Krajnca, ki dokumentirajo obiske najvišjih predstavnikov EU pri slovenskih politikih pred priključitvijo Slovenije skupnosti. Danes razstava Snubitev, fototermin deluje kot humorno ironičen prikaz pretencioznega, nastopaškega političnega bontona. Jernej Čuček Gerbec ocenjuje razstavo albanskega umetnika Adriana Pacija  Valovi in pogledi v novi ljubljanski galeriji Cukrarna.

Glasbeni urednik Igor Bašin ocenjuje albuma dveh medijsko precej spregledanih skupin, prekmurskih Moving as a Giant in ljubljanske Svojati. Katarina Juvančič ob albumu losangeleške skupine LA LOM Los Angeles League of Musicians na kratko predstavi tudi glasbeno zgodovino tega mesta.

Petra Samec Stefančič, Martina Potisk in Robert Kuret ocenjujejo tri prozne knjige treh mladih slovenskih pisateljic, ki vse obravnavajo težavno življenje mlade generacije, predvsem žensk: Zajtrk prvakinj Liu Zakrajšek, Plagiat Anje Mugerli in September Ane Schnabl. Tina Bilban je napisala kritiko poljudne knjige športnega novinarja, znanega predvsem po zbiranju zanimivih številk in statistik, Slavka Jeriča Statistika za začetnike.

Sledijo še ocene treh dokumentarnih filmov. Matic Majcen piše o palestinsko-norveškem dokumentarcu No Other Land, ki razkriva brezčutna ravnanja izraelske vojske, ki že desetletja postopoma zavzema kmetijsko področje južno od Jeruzalema in preganja palestinske družine z njihovih domov. Muanis Sinanović predstavi srbsko-slovenski dokumentarec Stekleničarji o ljudeh izrinjenih iz družbe, ki pobirajo steklenice na ogromni deponiji na obrobju Beograda. Katarina Juvančič piše o ameriškem dokumentarcu Joan Baez: Jaz sem hrušč (Joan Baez: I Am a Noise). Na koncu Kulturne diagnoze se Marko Stojiljković navduši nad filmom Zver (La bête) režiserja Bertranda Bonella.

Številko zaokroža Premislek Blaža Lukana, selektorja letošnjega festivala Borštnikovo srečanje, ki iz zapiskov, ki si jih je delal ob ogledu več kot sto predstav gledališke produkcije leta 2023, razkriva dva svoja dovolj ohlapna selektivna kriterija – kriterij konteksta in kriterij novih, izvirnih uprizoritvenih znakov oz. jezika – in piše o na različne načine izstopajočih predstavah.