V uvodniku se urednica za vizualne umetnosti Nataša Kovšca odziva na nedavno novico, da je dražbena hiša Sotheby's na dražbo prvič uvrstila delo, ki ga je s pomočjo umetne inteligence ustvarila humanoidna robotka Ai-Da. Že sam obstoj prefinjenega stroja, ki s pomočjo algoritmov  ustvarja umetniška dela, je na neki način srhljiv, saj kaže, da hitrost razvoja robotike presega vsa pričakovanja. Hkrati pa Ai-Daina dela postavljajo pod vprašaj samo definicijo umetnosti in problem avtorstva – vprašanja, s katerimi smo se v zgodovini umetnosti že srečali. Kovšca pravi, da umetna inteligenca seveda ne bo zasenčila človekove ustvarjalnosti, »ampak bo zagotovo postala zgolj novo orodje v kreativnem procesu intermedijskih umetnikov, ki že dlje časa prepletajo različne vizualne medije do nerazpoznavnosti. Po drugi strani pa se zdi, da zasičenost s tehnologijo in preobiljem informacij v tehnološko naprednih državah umetnike spodbuja k obujanju ročnih tehnik in uporabi naravnih materialov.«

Glasbeni urednik Igor Bašin se je pogovarjal s samoniklim glasbenim multipraktikom Andrejem Fonom, ki nastopa kot solist pod imenom Olfamož, aktiven pa je tudi v art-rockovski skupini Svojat in impro-jazz zasedbi Oholo!. Fon piše tudi nadrealistična besedila ter  nastopa in ustvarja v gledaliških predstavah za odrasle in otroke. Na Bašinova vprašanja je odgovarjal odkrito in pronicljivo.

Urednika Ciril Oberstar in Matic Majcen sta pripravila dragocen tematski sklop o filmskem režiserju Jožetu Pogačniku, katerega dolgometražni prvenec Grajski biki velja za edini slovenski »črnovalovski« film. Skoraj dve desetletji po tem filmu Pogačnik ni dobil več priložnosti posneti celovečernega filma in se je vse do Našega človeka (1985) in Kavarne Astoria (1989) posvečal kratkemu filmu. »Ovrednotenje njegovega filmskega opusa, še posebej kratkometražnega filma, je zagotovo eden izmed večjih neplačanih dolgov slovenske filmske zgodovine in teorije,« zapiše v uvodu Ciril Oberstar. S tem tematskim sklopom Dialogi odpirajo obravnavo Pogačnikovega dela. O njegovih filmih pišejo Andrej Šprah, Zdenko Vrdlovec in Robert Kuret. Žiga Brdnik na podlagi raziskave Pogačnikovega osebnega arhiva skicira njegov portret, Majda Širca pa piše o njegovem sodelovanju z nacionalno televizijsko hišo. Med pripravo dokumentarca je z »detektivskim« in »forenzičnim« delom poskušala rekonstruirati in naslikati odnose, vzdušje, razmere, načrte in rezultate Pogačnikovega velikega televizijskega projekta, nadaljevanke v devetih delih z naslovom Vodnik po Ljubljani ali Devet krogov nekega raja.  Sklop zaključuje intervju Žige Brdnika  z upokojenim televizijskim režiserjem  Slavkom Hrenom, ki je kot dokumentarist v Jožeta Pogačnika usmeril objektiv svoje televizijske kamere in poskušal vanj ujeti njegova razmišljanja o filmu, družbi ter dolgi in plodni zgodovini njegovega filmskega ustvarjanja.

Sledi Kulturna diagnoza, v kateri Mojca Pišek ocenjuje Komo, najnovejše delo Tadeja Goloba, Metod Zupan pa predstavi knjigo Jasmine Založnik Zavzemanje prostora. Maša Žekš piše o instalaciji Sprawl Blaža Miklavčiča, to poletje razstavljeni v Ljubljani, s katero je navdušil ljubitelje znanstvene fantastike. Katarina Juvančič piše o albumu Wild God Nicka Cava in skupine The Bad Seeds, Igor Bašin pa o plošči To All Trains skupine Shellac z letos preminulim Stevom Albinijem.