Slovenija se je na pomlad leta 2024 znaša sredi dveh alarmantnih dogodkov: niza kibernetskih napadov na državne ustanove, javna podjetja, vlado in ministrstva, po drugi strani pa izjemno obširne preventivne vaje, povezane s spletno grožnjo strelskega napada. Verjetno ni najmanjše potrebe po naštevanju dogodkov, sploh zaradi vojn v Ukrajini in v Gazi, ki zahtevajo analizo nove stvarnosti, ki jo živimo in postaja čedalje bolj nevarna.

Ni dvoma, da živimo v vedno bolj nasilni družbi in naš premislek ne dohiteva več njenih novih pojavnih oblik. Tako konceptualno kakor tudi empirično velja problematika nasilja za enega osrednjih pojmov na širšem vsebinskem področju družboslovja in hum­ani- ­sti­ke ter hkrati za enega od najbolj perečih in hkrati aktualnih problemov, sredi katerega smo se znašli v trenutku podivjanega neoliberalnega kapitalizma. Zdi se, da so heterogene oblike nasilja postale dominantna podobna sodobne družbe. Poimenujva to z novim izrazom – violentizem.

Ne gre prezreti, da se v družbi pojavljajo nove oblike nasilja in da prejšnje postajajo kompleksnejše, saj se npr. fizično nasilje, kibernetsko nasilje, nasilje v družini, spolno nasilje, vrstniško nasilje, nasilje na delovnem mestu, nasilje v šolah oz. vzgojno-izobraževalnih ustanovah, nasilni  (politični) ekstremizem, kot tudi strukturno nasilje, simbolno nasilje, kulturno nasilje itn. dopolnjujejo in širijo. Tudi zato ne preseneča, da se iskanje ‘skupnega imenovalca’ različnih pojavnih oblik izkaže za vse prej kot enostavno oziroma neproblematično.

Začrtana tematska številka Dialogov želi preizprašati nove obraze violentizma. Glede na vrsto protislovij, napetosti in izzivov, ki jih odpira analiza katerekoli izmed njegovih pojavnih oblik, ostaja njegovo razumevanje v veliki meri selektivno. Tradicionalne oblike, ki so bile nekoč omejene na fizično in verbalno nasilje, so danes vse bolj prepredene z novimi dimenzijami, ki segajo v virtualni svet in globlje plasti človekovega življenja. Novi vidiki nasilja predstavljajo kompleksen nabor pojavov, ki vključujejo psihološko, čustveno, ekonomsko in končno strukturno in sistemsko nasilje. Med nove vrste ali vsaj takšne, ki se po obsegu spreminjajo, štejeva npr. digitalno nasilje (grožnje preko spleta, nadlegovanje, maščevalna pornografija, izsiljevanje, spletno šikaniranje in mobing, itd.), ekonomsko nasilje, diskriminacijo in sovražni govor (torej verbalno nasilje), okoljsko nasilje, različne vrste psihološkega nasilja z dolgoročnimi posledicami na duševno zdravje posameznika in podobno.

Ekonomsko nasilje se danes kaže v obliki različnih finančnih zlorab, izkoriščanja ali ekonomskega pritiska, kar vse vodi do prekarnosti in posameznika potiska v ranljive socialne položaje. Vse te nove oblike nasilja predstavljajo izziv za tradicionalne paradigme in zahtevajo poglobljeno analizo in razumevanje. Analiza violentizma postaja ključnega pomena, saj nam omogoča boljše razumevanje njihovih mehanizmov delovanja, vzrokov in posledic. Z razumevanjem teh pojavov lahko razvijemo ustrezne strategije za preprečevanje in obravnavo nasilja v sodobni družbi. Poleg tega nam analiza omogoča, da prepoznamo ranljive skupine in posameznike, ki so najbolj izpostavljeni tem oblikam nasilja, ter oblikujemo prilagojene intervencijske programe. Pomembno je tudi, da se zavedamo, kako se nove oblike nasilja prepletajo s tradicionalnimi oblikami in kako lahko medsebojno vplivajo ter kumulativno prispevajo k škodljivim učinkom na posameznika in družbo. Nekateri se kažejo v poslabšanem duševnem zdravju, družbenih in socialnih odnosih, v narušeni ekonomski stabilnosti, političnih spremembah, vzponu radikalnih gibanj in idej. Na ravni posameznika nasilje vodi v kronični stres, tesnobo in depresijo, kar lahko privede do samoizolacije in izgube zaupanja v druge. Digitalno nasilje lahko uničuje ugled in samopodobo posameznika ter ustvarja občutek nenehne ogroženosti. Ekonomsko nasilje pa lahko poveča razlike med bogatimi in revnimi ter omeji dostop do osnovnih potreb, kot so hrana, stanovanje in zdravstvena oskrba. Vse to lahko vodi v razdrobljenost družbe, povečanje socialnih napetosti in zmanjšanje zaupanja v institucije.

Ta tematska številka revije Dialogi ima zato namen poiskati odgovore na nekatera izmed temeljnih vprašanj o problematiki nasilja, kakor tudi predstaviti in analizirati različne, vse pogostejše napetosti, kompleksne težave in izzive, ki jih ‘standardni’ pristopi morda puščajo neraziskane. Ključno je, da se ob raziskavi zavedamo vpliva violentizma na družbo kot celoto in se aktivno zavzemamo za njihovo preprečevanje in odpravljanje. Kot urednika si želiva, da bi nove refleksije o tem spodbudile strokovno in širšo javnost k boljšemu razumevanju naštetih fenomenov.

P.S.: Pretresena ob medijskih informacijah prav v času konca nastajanja te številke sva se podpisana odločila, da jo posvetiva spominu na vse mladoletne v Sloveniji, ki so si vzeli življenje in so bili žrtve vrstniškega ali kakšnega drugega nasilja.