Skrivnost Fanny Haussmann

O knjigi

Leta okoli pomladi narodov so bila v avstrijski monarhiji izredno živahna, polna političnih debat, kratkotrajna odprava dunajske cenzure pa je spodbudila razcvet slovenske publicistike. Ta vrenja so v javno delovanje pritegnila tudi prve ženske, in v dveh časopisih je v letih 1848 in 1849 izšlo devet pesmi, podpisanih z avtorskim imenom Fanny Haussmann. Pred tem ni v naših krajih javno objavljala še nobena ženska. A osebnost in ustvarjanje Fanny Haussmann je do danes ostalo zavito v skrivnost. Poleg objavljenih pesmi je ohranjena samo še ena rokopisna nemška pesem, ne poznamo pa tudi nobenega pesničinega portreta. Štirje avtorji v naši knjigi so poskušali odrgniti nekaj tančič s skrivnostne pesnice. Irena Selišnik je opisala to zanimivo zgodovinsko obdobje in s tem postavila Fanny kot žensko v njen čas. Franca Buttolo je povezala drobce iz Fannyjine biografije z njenim delom. Jožica Čeh Steger je prva analizirala tudi nemško pesem Zum Nahmensfeste, Aleksander Bjelčevič pa verz slovenskih in nemške pesmi. V knjigi objavljamo faksimile in prepise vseh objavljenih slovenskih pesmi, faksimile rokopisa nemške pesmi, njen prepis in slovenski prevod, nastal posebej za to priložnost.

O avtorjih

Irena Selišnik je zgodovinarka in docentka na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Franca Buttolo je upokojena biografka z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Jožica Čeh Steger je literarna zgodovinarka in izredna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Mariboru. Aleksander Bjelčevič je literarni zgodovinar in verzolog, docent na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.