Plesni pojmovnik za mlade

O knjigi

Plesni pojmovnik se močno razlikuje od običajnih knjig o plesu, saj ples obravnava celovito. Zala Pezdir uporabi znanje več disciplin in ples predstavi kot telesno tehniko in sistem strukturiranega gibanja, kjer se križajo človeška kultura, družba in telesnost. Poveže naravoslovje in družboslovje ter predstavi tako naravne procese v plesalčevem telesu kot kulturne vidike plesa.

V Plesnem pojmovniku se srečamo tako s plesi staroselskih ljudstev kot s folkloro, baletom in sodobnim plesom, s plesom kot zabavo in s plesom kot poklicem, knjiga pa hkrati pomete z zastarelimi stereotipi in predsodki o plesu, kot je na primer tisti, da balet ni za fante, ali pa da so neevropske plesne oblike staroselskih ljudstev manj vredne. Zgodovina plesa tudi ni samo zaporedje delovanja genialnih posameznikov in posameznic, ki so nove izrazne oblike ustvarili tako rekoč iz nič, ampak vse nastaja v prepletu številnih družbenih vplivov. Samo pomislimo na primer na ustvarjalnosti afroameriške populacije v ZDA, iz katere so izšli  praktično vsi množično popularni plesni stili, ki smo jih zadnjih sto let podomačili povsod po svetu – množica jazz plesov, kultura diska in vsa hiphop kultura, a se tej skupnosti še vedno ne priznava izjemnega ustvarjalnega in umetniškega prispevka k človeštvu.

V knjigi se srečamo s številnim zanimivimi temami, na primer: kako so balerine 19. stoletja s svojim plesom služile lasten denar, kar jim je omogočalo določeno neodvisnost, kako so udeležni (ljudski) plesi prešli v folklorne predstavitvene plese na socialističnem Vzhodu in kako na kapitalističnem Zahodu, kakšno moč ima ples in v kakšnem odnosu je z religijami, kako se prenaša plesno znanje in kako »beremo« sodobni ples.
 

O avtorju

Zala Pezdir je plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja in kulturna antropologinja, ki živi in deluje na Švedskem. Po končanima gimnaziji in srednji baletni šoli v Mariboru je v Ljubljani diplomirala iz etnologije in kulturne antropologije z delom Moški in balet – misija mogoče?. Sodobnoplesno sceno soustvarja v mednarodnem prostoru, kot pedagoginja pa poučuje tako klasični balet kot sodobni ples, improvizacijo, kontaktno improvizacijo in ples za osebe s Parkinsonovo boleznijo.