V uredniškem uvodniku z naslovom Razvrednotenje nagrad se odgovorna urednica Emica Antončič sprašuje, kakšna sta danes dejanska vrednost in pomen kulturniških nagrad v Sloveniji. Poleg posebnega družbenega statusa, ki ga je deležen nagrajeni umetnik ali delavec v kulturi – in s tem povezanega častihlepja, ki ga je bilo mogoče opaziti ob letošnjih škandalih ob podelitvi Prešernovih nagrad, opozori predvsem na izjemno povečanje števila nagrad v poosamosvojitveni Sloveniji. Vzrok vidi v hiperprodukciji kulturnih dobrin, ki se na domačem trgu borijo za pozornost omejenega števila publike. Zato so njihovi ustvarjalci in producenti življenjsko odvisni od javnih sredstev in uspeha na javnih razpisih, kjer pa se nagrade uporabljajo kot reference oz. priporočila. Tako so nagrade postale blago, a hkrati se je zgodil paradoks: več ko je nagrad in njihovih dobitnikov, manj javne pozornosti dobijo in manj so nagrade dejansko vredne.

Tematski sklop je posvečen literarni sceni v najstarejšem madžarskem mestu Sombotel. S prozo in pesmimi se predstavljajo naslednji literati in literatke:  Anna T. Szabó, Bence Vincze, Júlia Kustos, Ferenc Szij, Kinga Tóth in Renátó Fehér. Ob sodelovanju prevajalca Blaža Božiča je sklop pripravila literarna urednica Petra Kolmančič, ki se je pogovarjala tudi s pesnikom Renátóm Fehérjem. Njun pogovor je razkril veliko zanimivega o literarnem življenju na Madžarskem nekoč in danes.

V Kulturni diagnozi objavljamo filmske ocene: Matic Majcen piše o Netflixovem dokumentarcu MH370: The Plane That Disappeared, Marko Stojiljković o grozljivki Pearl, Simona Jerala pa o ameriškem celovečercu Tár. Glasbeni urednik Igor Bašin ocenjuje ploščo Shook skupine Algiers, Katarina Juvančič pa slovensko ploščo Vse živo!, ob kateri se spominja nedavno preminulega frontmana Viktorja Škedlja Renčelja. Kaja Kraner piše o razstavi Digitalna umetnost na Hrvaškem  v Tehniškem muzeju Nikola Tesla v Zagrebu. Sledijo še knjižne ocene: Robert Kuret ocenjuje esejistično zbirko Beat v svetu Muanisa Sinanovića in roman Jedrt Maležič Križci, krožci, Veronika Šoster strip Domov: naslednja postaja Maribor Primoža Krašne, Nika Arhar Gledališko sintezo: razprave o drami, gledališču in performansu Blaža Lukana, Blaž Gselman pa slovenski prevod Rapsodije za gledališče, kjer so zbrani nekateri teksti o gledališču Alaina Badiouja.

Na koncu se etnologinja Jerneja Ferlež kritično odziva na zamolčano uporabo dejstev in podatkov iz njene znanstvene monografije Josip Hutter in bivalna kultura Maribora v nedavno izdanem romanu o tem znamenitem mariborskem predvojnem tovarnarju z naslovom Krušni oče, ki ga je napisal Orlando Uršič.